Zadnje čase opažam, da se tudi v Sloveniji vse bolj razvija zavest o zdravi in živi prehrani, kar je na žalost največkrat posledica vse več zdravstvenih težav ljudi. Če imamo to srečo, da nam je dana druga možnost, potem je to definitivno prava priložnost za duhovno rast in učenje na različnih področjih. No, če kakorkoli bi se tega lotili, bi nas pot vodila do enega samega zakona, ki ne glede iz katerega zornega kota gledamo, vedno znova spoznamo, da ima narava za nas samo najboljše in dolgoročno najučinkovitejše sadove. Sama sem v zadnjih dveh letih temeljito preučila najrazličnejša področja zdravega življenja in vedno prišla do tega zaključka. Ob tem pa sem se naučila tudi to, kako pomembno je, da delujemo v sozvočju z naravo in jo spoštujemo.

Od takrat se je pri nas doma marsikaj spremenilo, na kar sem zelo ponosna in zadovoljna v trenutku, ki ga imamo.

Najbolj zanimivo se mi ob tem zdi, kako se mi je ob tem, ko sem s prehodom na presno hrano prečistila svoje telo številnih strupov - konzervansov, barvil in podobne kemije, znova postala dovzetna za duhovno plat. Veliko bolj se mi zdi, da smo vsi eno in zelo povezani. Ugotavljam, da imajo podobno izkušnjo tudi ostali presnojedci, ki so v večini najbolj k naravi usmerjeni in odprti za dojemanje najrazličnejših energij.

Kakorkoli sem vesela, da sem prišla do te stopnje, ko mi hrana vse bolj pomeni gorivo, ki mi omogoči, da počnem stvari, ki so v skladu z mojim poslanstvom na zemlji. Saj moram priznati, da ko sem na začetku "padla" v presni svet in svet zdravega načina življenja, sem bila mogoče kar malo sužnja tega načina življenja in sem bila tudi zelo striktna, skoraj malo preveč za moj zdajšnji okus, pri prehrani. Zanimivo je bilo predvsem preizkušanje najrazličnejših receptov in prebiranje knjig o zdravem načinu življenja. Tu se je našlo tudi mesto za moje ustvarjanje in izražanje kreativnosti. Ampak z dvema malima otročkoma in ambicioznimi načrti za prihodnost pride tudi čas za poenostavitev. Kar pa pomeni, da so postali moji najboljši prijatelji smoothiji, solate, juhe in namazi. V smoothijih pa obvezno karkoli od super hrane, čeprav sem načeloma sicer bolj pristaš lokalne hrane (a glede na to, da nimamo te sreče, da bi celo leto na našem vrtu rasla sveža solatka in maline :), imamo pa vse večjo ponudbo eksotične super hrane), si z velikim veseljem privoščim kaj eksotičnega, za kar sem še posebno hvaležna. Zato sem res vesela, da smo tudi v Sloveniji dobili še eno trgovinico, s kar obsežno in ugodno tovrstno ponudbo SuperHrano. In včeraj smo si privoščili prvi nakup :) ter se spoznali z lastnico Anjo.

Nekaj izdelkov iz spletne trgovinice SuperHrana

Zadnjič sem srečala eno Ekologično somišljenico, ki jo izjemno spoštujem, saj ima veliko izkušenj in zelo zdravo ter odprto razmišljanje, in sem v kratki, hitri debati tudi sama prišla do ugotovitve, da letos nekako drugače dojemam božič kot pretekla leta. Predvsem z večjo radostjo in lahkotnostjo, saj sem vesela vsakega trenutka in hvaležna, da imamo še vedno toliko kakovostne hrane in takšno ugodje, v katerem živimo.

Še posebno mesto za veselje ima pa obisk najboljše restavracije pod soncem - v mamini kuhinji :). Tudi njena kuhinja je tako kot naša polna žive in sveže hrane, ki jo je naše telo izjemno veselo in se po kosilu ne čutimo nič kaj utrujene ali obtežene, ampak polne energije, da si pripravljen za jogo, sprehod po gozdu ali za akcijo z otročki.

Tokrat nas je za božično kosilo razvajala z bučnimi zvitki, presno francosko solato, nemesnim puranom, dvema vrstama riža ter solatko. Za sladico so bile tokrat namesto potice kroglice s kokosom in mandlji ter ena varianta z rožiči.

Tako da, hvala mami za odlično kosilce. 

Anja

Zimska solata brez kalčkov, zame ni popolna solata. Tudi na moji kuhinjski polici se je začela sezona kalčkov. Letos sem prvič uvedla tudi kaljenje žit in stročnic, kar se je izkazalo bolj preprosto kot sem si mislila. Sprva sem imela namreč nekaj zadržkov, saj se mi je zdelo, da je za to potrebno ogromno znanja in spretnosti, a ko sem nekajkrat poskusila, sem ugotovila, da je prav zabavno, pa še hitreje nam uspe, saj sama žita kalim največ 2 dni. V to me je pa najbolj gnala prav potreba, ki sem jo začutila po žitih. In zadnje tedne smo v obdobju žitnih krekerjev, ki odlično teknejo k zimskim solatam.

Te dni sem se malo zamislila, ko me je nekdo, ki že zna živeti iz srca in v sožitju z naravo, spomnil, da narava pozimi počiva, hrani in nabira energijo, da bo pomladi lahko znova pokazala vse svoje najlepše čare, kar jih premore. Kaj pa počnemo mi?

Ugotovila sem, da je zima idealen čas, da se ustavimo, se poglobimo vase ter spoznamo svoje srce, kdo smo in od kod prihajamo. Še posebej december bi moral biti čas, ko si vzamemo čas zase in v miru, tišini in prazničnem vzdušju naredimo presek preteklega leta.

Sama sem se že podala na to pot in sem presenečena ugotovila, kako preprosto je lahko življenje. Tako kot se drevesa in rožice ne sprašujejo, kdo so in kakšno je njihovo poslanstvo, temveč ga izživijo in izžarijo v največji možni meri. Kajti, če delujemo v sozvočju z naravo in celotnim univerzumom, nas ta podpira, saj smo le majhen sestavni del celote. In kar je najlepše, ko si vzameš čas, da se poglobiš vase, ugotoviš, da so vsi odgovori v nas.

Iz revije Lepa in zdrava so me prijazno povabili k predstavitvi svojega načina prehranjevanja. 

Iz revije Lepa in zdrava, Špela Keber, december 2010/januar 2011

Predjed: ohrovtov in spirulinin čips

Ročno izdelano pomarančno milo